Ko je bolnik privolil v laringektomijo in so bile narejene vse potrebne preiskave ter sta kirurg in anesteziolog ugotovila, da je bolnik usposobljen za operativni poseg, se določi datum in čas operacije. Odstranitev grla je sorazmerno stara operativna metoda. Prvo laringektomijo je zaradi raka na grlu naredil leta 1873 slavni nemški kirurg Theodor Billroth (pokopan je v Opatiji).
Operacija je v splošni omami in bolnik med kirurškim posegom spi ter ne čuti nobene bolečine.Ko kirurg z ustreznim pristopom razkrije in loči grlo od okoliškega tkiva, ga odstrani. Od obsežnosti operativnega posega je odvisno, ali bo mogoče neposredno po odstranitvi grla oblikovati novo pot za hranjenje, ali pa bodo za to potrebni dodatni obnovitveni posegi. Ponavadi se lahko iz preostalega dela žrelne sluznice žrelo obnovi. Ob koncu operacije se oblikuje vhod v novo, skrajšano dihalno pot, t.i. traheostomo (sI. 12).
Slika12. - Dihalna odprtina
Rob sapnika se pričvrsti z močnimi šivi ob rob kože operacijske rane in v sapnik vstavi primerno velika dihalna cevka, trahealna kanila (sI. 13).
Slika 13 Dihalna cevka v dihalni odprtini
Nato se vloži skozi nosnico in novo oblikovano žrelo v požiralnik plastična hranilna cevka s premerom 6-8 mm. Po tej cevki bodo bolnika hranili približno 10 dni, vse dokler rana ne bo popolnoma zaceljena (sI. 14).
Slika 14 – Bolnik s hranilno cevko
Prve dni po operaciji se nabira v sapniku in sapnicah veliko izločka, ki se mora sproti izsesavati. Medicinska sestra vloži aspiracijsko cevko previdno skozi kanilo v sapnik, kar v krajših presledkih ponavlja toliko časa, da odstrani ves izloček (sI. 16).
Slika 15: A Material ob zamenjavi kanile in B Aparat za izsesavanje
Zapleti po operaciji so danes zaradi dobre priprave na kirurški poseg, zaradi visoko razvite operativne tehnike in uporabe antibiotikov zelo redki. Le včasih se pojavi fistula z izcejanjem sline ali okužba v operativnem področju. Tudi manjše krvavitve lahko podaljšajo zdravljenje.
