Tudi Brez Grla je Vredno Živeti
  Priročnik Društva laringektomiranih Slovenije za laringektomirane osebe
×
Meni
Indeks

7.3 TRANSPLANTACIJA (PRESADITEV) GRLA

Kljub velikemu napredku spoznave in zdravljenja malignih bo­lezni nasploh je še vedno mnogo bolnikov s karcinomom grla, kjer je uspešno zdravljenje le laringektomija. Čeprav odstranitev grla hudo prizadene bolnika, je to velikokrat edini poseg, ki omogoča preživetje oziroma ozdravitev. Z odstranitvijo grla so povezani mnogi problemi, ki jih je potrebno čim preje rešiti ali vsaj omiliti. Poseg ne pomeni le anatomsko-funkcionalnih spre­memb, tem se pridružijo tudi psihološke, socialne, čustvene, eksistencialne in estetske težave.
 
Prva in poglavitna dolžnost kirurga je ustrezna in korenita od­stranitev tumorja. Druga, nič manj pomembna naloga pa je skrb, da se, kolikor mogoče, ohrani delovanje organa, v našem primeru gre za dihanje, požiranje in govor. Prav zato so mnogi napori laringologov usmerjeni k izpopolnitvi tako imenovane delne (parcialne) odstranitve grla, katere namen je odstranitev rakavega tkiva ob hkratni ohranitvi normalnega delovanja organa. Žal za obnovo defekta, ki nastane po delni odstranitvi grla, ni idealne obnovitvene metode, saj nimamo na voljo ustreznega avtolognega presadka ali režnja, ki bi lahko nadomestil specifične sestavine odstranjenega dela.
 
Kirurgi veliko pričakujejo od transplantacije, še več pa bolniki s karcinomom grla. Po prvi, blago rečeno, ponesrečeni in neuspešni presaditvi grla 10. Februarja 1969, ki je za več let zavrla ponovni poskus presaditve, je bilo za izpeljavo tega posega opravljenega izredno veliko raziskovalnega dela na poskusnih živalih. Osnovni problemi kot so obnova prekrvavitve, ponovno oživčenje in sposobnost delovanja grla ter preprečevanje zavrnitve presadka, so danes praktično že rešeni. K uspešnosti sta pripomogla hiter razvoj mikrokirurgije in uporaba vse manj toksičnih zdravil z imunosupresijskim delovanjem. Rezultati so več kot vzpodbudni, saj je presaditev grla pri podganah praktično stoodstotno uspešna.
 
Po drugi strani pa transplantacija grla prinaša mnogo novih, predvsem etičnih problemov. Vprašanje je ali s presaditvijo or­gana, ki ni nujno potreben za življenje,upravičeno tvegamo nevarnosti, ki so lahko včasih za bolnika usodne.Novo veliko upanje za laringektomirane prihaja iz Oddelka za otorinolaringologijo Clevelandske klinike, kjer so leta 1998 prvič uspešno presadili grlo. Uspešno transplantacijo so naredili pri 43-letnem bolniku, ki je preživel hudo poškodbo grla in žrela. Presadili so mu grlo, del žrela s šestimi obročki sapnika, ščitnico in obščitnični žlezi. Danes, skoraj štiri leta po transplantaciji, bolnik normalno živi, njegov glas je kakovosten, enako požiranje in di­hanje.
 
Uspešno izvedena operacija in odlična rehabilitacija bol­nika sta več kot vzpodbudni dejstvi, ki upravičujejo nove podobne posege. Zdravniki, ki so uspešno opravili to operacijo menijo, da je transplantacija grla indicirana pri bolnikih, ki so izgubili grlo zaradi poškodbe, benignih laringalnih tumorjih in pri tistih laringektomiranih zaradi karcinoma, ki pet let po operaciji ne kažejo ponovitve bolezni ali zasevkov. Seveda pa bi bil pri larin­gektomiranemu bolniku kirurški poseg zaradi brazgotin po prvi operaciji veliko težji in negotov, še posebej če je bil bolnik po­operativno obsevan. Nedavno so v Angliji anketirali 273 larin­gektomiranih o njihovem odnosu do presaditve grla. Od teh bi 75 % soglašalo s transplantacijo, če bi bila zagotovljena popolna varnost, 50% bi želela transplantacijo grla, tudi če bi bilo upanje za normalni govor majhno, le 30% pa se strinja s presaditvijo tudi v primeru, če bi bilo po njej potrebno sistematično dolgotrajno imunosupresivno zdravljenje.
 
Vzpodbuden uspeh, ki so ga dosegli zdravniki na Clevelandski kliniki daje upanje, da bo že v bližnji bodočnosti presaditev grla vse večkrat na operacijskih programih.
 
 
Made with help of Dr.Explain