17.2 PROGRAMI, KI JIH IZVAJA DLS
17.2.1 UČENJE NADOMESTNEGA GOVORA
Program učenja nadomestnega govora je bil eden prvih izmed prvih programov, ki jih je društvo pričelo razvijati z namenom, da bi pospešilo proces celovite rehabilitacijo laringektomiranih. Gotovo je nezmožnost »normalne govorne« komunikacije,ena izmed najtežji posledic operativnega posega laringektomije. Program ima torej že več kot 25 – letno tradicijo in vanj so, poleg domačega znanja,vključene tudi izkušnje in primeri dobre prakse nekaterih zahodno evropskih združenj laringektomiranih in je namenjen obravnavi različnih tehnik nadomestnega govora. Praktično je največji del programa namenjen učenju nadomestnega govor s požiralnikom (ezofagalni govor), ki ga priporoča slovenska zdravstvena stroka in ga tudi člani društva, štejejo za dolgoročno najbolj optimalno tehniko. Žal, pa terja ta tehnika od laringektomiranih veliko napora, vztrajnosti in časa v povprečju več mesecev, v posameznih pa lahko tudi leto ali več. Glede na omejena sredstva program izvajamo v pred oziroma posezonskem času spomladi in jeseni, navadno v hotelskih kapacitetah. Zaradi ugodnega vpliva klime (z visoko relativno vlažnostjo) na zdravstveno stanje laringektomiranih se program izvaja na obmorski lokaciji. Tečaj nadomestnega govora traja 6 dni. Udeleženci so pri učenju nadomestnega govora razdeljeni v dve skupini, ki jih vodita logopeda-specialista, ki sta bolnike spremljala že na obeh ORL klinikah v zaključni fazi zdravljenja. V programu sodelujejo tudi pomočniki logopedov, dobro rehabilitirani prostovoljci DLS, ki obvladajo nadomestni govor. Poleg tega v program vključujemo še partnerje ali sorodnike laringektomiranih. Zanje so namenjene posebne delavnice za psihosocialno osveščanje in sprostitev, za vse udeležence pa so organizirane različne skupne aktivnosti.
Slika 44.- jutranja telovadba
17.2.2 PSIHOSOCIALNA REHABILITACIJA
Začetnim težavam z govorno komunikacijo se kasneje pri večini laringektomiranih, vsaj za nekaj časa, pridružijo poudarjeni občutki nemoči, sramu zaradi drugačnosti – opazno je spremenjen način govora, zunanji videz (stoma), pogosto izkašljevanje itd., kar vse povečuje nelagodnost in strah pred javnostjo. Če k temu prištejemo še dolgoročno negotovost glede uspešnosti zdravljenja, saj večina ponovitev raka grla nastopi v prvih 3 letih po laringektomiji, čeprav recidivi tudi kasneje niso izključeni in je verjetnost njihovega nastopa manjša, smo opisali temeljne dejavnike, ki so za laringektomirane dalj časa vir zaskrbljenosti in intenzivnega stresa in lahko vodijo v apatičnost, depresijo ali celo umik v osamo. Te spremembe so tako intenzivne in nepričakovane, da presenetijo tudi nepoučene družinske člane laringektomiranega, ki se zato težko prilagodijo novo nastalim spremembam. V takšnih okoliščinah je pomoč društva, ter njegovih že dobro rehabilitiranih članov, ob sodelovanju ustreznih strokovnjakov lahko še kako pomembna. Za učinkovito in celovito psihosocialno rehabilitacijo je pomemben splet permanentnih aktivnosti na vseh družbenih področjih (socialnem, športno rekreativnem, kulturne, itd.)
Program se navadno izvaja v času poletne predsezone in traja teden dni. Aktivnosti se izvajajo po skupinah, v posebnih primerih tudi individualno, še posebej ko gre za pogovor udeleženca z zdravnikom, psihologom ali drugimi strokovnimi sodelavci. Dnevne aktivnosti programa potekajo po ustaljenem urniku in se začnejo z jutranjim razgibavanjem, ki mu sledijo meritve krvnega pritiska in morebitni razgovori s psihologom ali zdravnikom. Dopoldanske aktivnosti se nadaljujejo s skupinskim pohodi, kolesarjenjem in delavnicami ( foto delavnica, kreativne delavnice itd.) Popoldanske dejavnosti obsegajo športne aktivnosti: pikado, balinanje, bližanje, badminton, vodna aerobika, plavanje in interesne dejavnosti( stretchinga,vaje tehnik sproščanj, itd.) Večeri obsegajo družabne aktivnosti in druženje.
Slika 45.- okrogla miza
