PožiraInikov govor in govorni aparat sta dolgo veljala za edina možna načina brezgrlnega govora. Njima se je konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let kot tretja možnost pridružila traheoezofagalna punkcija z vstavitvijo silikonske govorne proteze.
Sapnično-požiralnikova govorna proteza je do enega cm dolga in 5-6 mm široka silikonska ali teflonska cevka z vgrajenim eno smernim zapiralom, ki omogoča pretok zraka iz sapnika v požiralnik in preprečuje izliv vsebine požiralnika v nasprotni smeri.
Slika36. Blom –Singerjeve proteze
Protezo se lahko vstavi med operacijo, vendar ponavadi šele po njej. Mehanizem delovanja je preprost. Ob izdihu s prstom prekrijemo dihalno odprtino na vratu in tako usmerimo tok zraka po cevki iz sapnika v zgornji del požiralnika, ki zaniha pri prehodu v žrelo novo nastali sluznični gubi, ki tvorita glas, kar omogoči v večini primerov tvorjenje glasnega in razumljivega govora. Tudi te metode ne smemo posploševati in se zanjo odločimo po skrbnem premisleku. Protez je več vrst, poimenovane so po avtorjih, ki so jih uvedli (sI. 36).
Slika37. Govor z protezo
Vstavitev in nošenje traheoezofagalne proteze lahko spremljajo tudi zapleti kot so izliv tekočine ob protezi v sapnik, tvorjenje granulacij in morebitna vnetja. S skrbno nego se praviloma vse nevšečnosti odpravijo.
