Laringektomirani se mora čimprej naučiti tvorjenja glasu s pomočjo požiralnika, ki je temelj ezofagalnemu govoru. Pri tvorjenju glasu laringektomirani uporablja glasilkam podobni sluznični gubi, ki nastaneta po odstranitvi grla na prehodu žrela v požiralnik, in iztisnjeni zrak iz požiralnika, ki ga pred iztisnjenjem zajame z vbrizgavanjem, vdihavanjem ali požiranjem.Pri vbrizgavanju se požiralnik napolni z iztiskanjem zraka iz ustne in žrelne votline. Med vdihom laringektomirani potisne zrak v požiralnik z mišicami jezika, čeljusti in žrela. Z vdihavanjem bolnik izkorišča negativen pritisk v prsnem košu, ki nastane pri hitrem vdihu.
Najmanj učinkovita metoda je polnjenje požiralnika z zrakom s pomočjo požiranja. Čeprav zajame laringektomirani zrak s požiranjem najlaže, je količina zraka premajhna, govor je počasen in s prekinitvami. Uskladiščevanje zraka v požiralniku s požiranjem ni ustrezno. Te tri načine zajemanja zraka zelo težko med seboj ločimo, saj bolnik pri tvorjenju glasu uporablja bolj manj vse tri hkrati.
Slika31. Govorne vaje
Podlaga za dober govor je pravšnja zaloga in varčna uporaba zraka v požiralniku!
Bolnik se mora ezofagalnemu govoru priučiti. Najbolje je, da začne z govornimi vajami takoj, ko je odstranjena hranilna cevka, to je takrat, ko je žrelna sluznica zaceljena. Pri učenju ločimo več stopenj: zajemanje zraka v požiralnik, iztiskanje zraka iz požiralnika tvorjenje glasu-nihanje novo nastalih sluzničnih gub in oblikovanje posameznih glasov. Ko bolnik obvlada prvo stopnjo govora s požiralnikom, to je zajemanje glasu, nadaljuje z učenjem iztiskanja zraka iz požiralnika. Da lahko oblikuje posamezne glasove, zloge in besede, mora pri iztiskanju napeti trebušno steno, dvigniti prepono in sprostiti žrelne mišice.
Sluznični gubi, ki se oblikujeta na ustju požiralnika, med iztiskanjem zraka nihata in delata temeljni ton, ki je podlaga razumljivemu govoru.
Zven, barva, glasnost, višina in glasovni obseg govora s pomočjo požiralnika so nekoliko okrnjeni in spremenjeni, vendar dovolj dobri za govorno sporazumevanje. Za osvojitev temeljev novega govora je potrebno v povprečju 6-10 govornih vaj, ki jih vodi govorni terapevt. Marsikdaj mora bolnik vaditi dalj časa, tudi nekaj mesecev, zato ob prvih neuspehih ne sme obupati. Na uspeh učenja vplivajo mnoge okoliščine, kot so starost, zdravstveno stanje, prizadetost, socialna varnost in ne nazadnje tudi kakovost sluha. Z vztrajnostjo in prizadevnostjo ter s pomočjo učitelja se velika večina laringektomiranih nauči razumljivo govoriti.
